Cart - 0,00€
gsm: +386 (0) 41 367 054

EM in Microbiomasa (Mikrobna flora)

teruo-higa

Prispevek je povzetek članka profesorja Dr. Teruo Hige, objavljenega na matični strani EMRO Japan, ki govori o pomenu mikrobne strukture tal in posledicah na rodnost le teh.  Objavljeno 07. Feb. 2013 pod originalnim naslovom EM and Microbiomes (Microbial Flora)

Profesor Higa pravi, da je že s prvo knjigo Uporaba mikroorganizmov v kmetijstvu in pri varovanju okolja (The use of microorganisms in agriculture and environmental protection), ki je izšla pred 25 leti predtavil klasifikacijo tal glede na mikrobiološko strukturo. Do takrat so bile klasifikacije znane na drugih osnovah.  Drugače povedano, pravi da je kvaliteta tal tesno povezana s mikrobno floro. Takrat nihče, razen par ljudi povezanih z EMTM v to ni verjel. Nikakor ni nihče si predstavljal, da bi lahko glede na količino mikroorganizmov v tleh to lahko bilo tako.  Kljub temu, da so se strokovnjaki izogibali pritrjevanju tej hipotezi, so nekateri kmetje in tisti, ki so si upali sprejeti izziv, sprejeli knigo kot neko biblijo.

Po 25 letih je knjiga na voljo v številnih državah in v številnih prevodih, še vedno na voljo. In ljudje so še širše sprejeli pomen mikroflore na funkcionalnost tal. On pa je šel še korak dlje in povezal pomen mikroflore ne samo na kmetijstvo ampak na kompletno naše okolje. Našo Zemljo.

Kar je njemu najpomembnejše v tej knjigi je, kako pomembna je gostota mikroorganizmov v tleh in kateri mikroorganizmi so, za rodnost in funkcionalnost tal. S povečanjem količine fermentacijskih kultur mikroorganizmov, je v tleh mogoče povečati rodnost do do sedaj nepredstavljivih razsežnosti. S tem se lahko popolnoma izognjemo potrebam po mineralnih gnojilih in pesticidih ter pričnemo pridelovati brez oranja.

EMTM je sposoben združiti moči mikrobov v zemlji in jih voditi do optimalnih procesov. Z uporabo EMTM kot zrak in vodo, lahko prekinemo vse dosedanje prepreke v zelo kratkem času, še navaja. Pomembno je, da se zavedamo, kako so lahko tla popolnoma drugačna zaradi spremenjene mikroflore. Te vrste tal so specificirane spodaj:

 

1.    Gnila tla (patogena tla)

To so tla, v katerih prevladujejo mikrobi, ki spodbujajo gnitje. Zelo pogosto so navzoči škodljivi mikroorganizmi in insekti. Prisotnost gnile organske mase to samo še spodbuja. V takem primeru je uporaba mineralnih gnojil, pesticidov in ostale agrokemije nepogrešljive. Pravi da je na Japonskem okoli 95% tal takih.

2.    Regenerativna tla (tla ki so sposobna odpraviti bolezni)

To so tla, ki se nahajajo v gozdovih, ki vsebujejo actinomicete in trichoderme in v katerih predominirajo številne antibakterijske mikrobne združbe. Bolane rastline si boto v takih tleh opomogle. To so tla, kakeršna imajo organski kmetovalci po letih predanega prestruktoriranja in uporabe zrelega komposta. To so tla, kjer se ne nahajajo škodljivci. Tako prestrukturiranje zahteva veliko komposta in posledično dela, zato se tega marsikdo ne loti.

3.    Fermentna tla

To so tla, v katerih predominirajo mlečnokislinske bakterije in pa kvasovke. Taka tla spreminjajo vso organsko snov preko fermentacije v dostopno obliko. Tako se prisotnost insektov zmanjša in poveča pridelek. Vendar je takim tlem potrebno priskrbeti dovolj mineralov, vitaminov in sladkorjev itd. V naravi so taka tla prej kot ne izjema.

4.    Kompozitna tla

V takih tleh ni škodljivcev in patogenih. Tla so sposobna ohranjati rodnost brez dodajanja organske snovi. V takih tleh sobivajo mikrobi, ki so sposobni sintetizirati, kot naprimer fototrofne bakterije in azotobakterije. Taka tla se redko najdejo, predvsem pa se nahajajo v riževih poljih. Kvaliteta pridelka je kar visoka, dočim je pridelek le malo večji od povprečja.

EMTM omogoča, da se vsa prisotna organska snov pretvori v humus s pomočjo fermentacije in brez potreb po kompostiranju. Taka tla omogočajo visok donos in visoko kvaliteto. Cilj je, da združimo Fermentna tla z regenativnimi. Za tak cilj je pomembno, da se oprimemo koncepta tehnologije EMTM , za dosego visoko kvlitetne in donosne pridelave poljščin. Vsekakor pa večjo donosnost, kot smo jo bili zmožni pridelati pred tem.

Uporaba tehnologije EMTM se izjemno lahko vklopi v vsakršno metodo kmetovanja. Le skrbno je treba preučiti, da ne naredimo kakšnih usodnih napak, ki bi škodovale obstoječi metodi ali pa tehnologiji EMTM

Profesor Dr. Higa članek nadaljuje s praktičnim primerom, kako je na parkirišču, ki niti slučajno ni spominjal na vrt, kaj šele na njivo, pridelav s pomočjo tehnologije EMTM zadostno količino zelenjave za 60 do 80 ljudi tedensko.

 

Članek si v originalu lahko preberete na http://emrojapan.com/monthly-message/content/548.html

Comments are closed.