KOMPOSTIRANJE (TROHNENJE PROTI FERMENTACIJI)

Kompostiranje je en izmed načinov kroženja hranil v okolju, ko s pomočjo mikroorganizmov kompleksne organske molekule razpadajo v enostavne in s tem tudi razpoložljive za ostale organizme. Med kompleksnimi organskimi spojinami, ki jih lahko najdemo na kompostnem kupu so najpogostejše celuloza, hemiceluloza in lignin. Večino razkroja, v kolikor poteka kompostiranje po klasičnem postopku, opravijo glive vendar pa pomen bakterij ni zanemarljiv, v kolikor jim damo možnost. Uporaba tehnologije EM nam izdelavo komposta pohitri. Klasično kompostiranje poteka v štirih fazah in sicer :

MEZOFILNA

To je prva faza, kjer temperature dosegajo med 25 in 40°C. Začne se razgradnja najenostavnejših organskih spojin npr sladkorjev in beljakovin, ki imajo obenem veliko energije. Majhno vlogo pri pospeševanju razkroja imajo tu lahko tudi žuželke, deževniki..

TERMOFILNA

V tej fazi temeperature narastejo do 65°C, lahko pa tudi več. Prevladajo mikroorganizmi prilagojeni na visoke temperature, mezofilni pa odmrejo. Vse do temperature 62°C je kompostiranje hitro, nato se procesi upočasnijo. Temperatura komposta na vseh delih ni enaka, in tudi preskrba s kisikom ne, zato je treba kompostni kup redno mešati. Termofilna faza je pri tem pristopu pomembna za uničenje patogenih organizmov, pomanjkljivost pa je uničenje večine mezofilnih organizmov, ki ne preživijo visoke temperature.

OHLAJANJE

Zaradi izrabe substrata se procesi počasi ustavljajo, nazaj se naselijo mezofilni organizmi, tisti ki so preživeli termofilno fazo. Nadaljuje se razgradnja škroba in celuloze.

ZORENJE

Kvaliteta substrata počasi upada in počasi se celotna mikrobna združba popolnoma spremeni, navadno se število bakterij zmanjša populacija gliv pa poveča. Ostanejo samo težko razgradljive snovi.

Kompostiranje z EM postopek lahko spremeni, vsekakor pa ga pohitri in izboljša. Kot že rečeno, vpliv bakterij ni zanemarljiv in se ga izplača izkoristiti. V kolikor se temperature ne povzpnejo nad 60°C je več kot 40% trdne snovi razgrajene že v enem tednu. Pomembna razlika med postopkoma je, da kompostiranje z EM lahko poteka v anaerobnih pogojih s fermentacijo. Pri fermentaciji nastaja največ CO₂, izgublja se manj dušika in nastaja manj neprijetnih vonjav. Ker poteka fermentacija pri nižji temperaturi se izgubi manj energije, shranjene v organskem materialu, v obliki toplote.

Možni so trije načini priprave komposta:

1.  Način

Zahtevan čas priprave je en mesec. Organsko snov zbiramo v kompostniku, ki je v bistvu fermentacijska posoda, zato mora biti zrakotesen. Pri vsakem vnosu organske snovi le to posujemo z EM BOKASHI ali poškropimo z EM ORGANO ACTIVE in pretlačimo, da omejimo površino izpostavljeno kisiku. Tako pripravljena zmes se fermentira 14 dni, nato se posoda odpre. Dobili pa smo trdno in tekočo fazo. Tekočo fazo ni nujno da uporabimo skupaj s trdno fazo.

• Trdno nato lahko zakopljemo neposredno v vrt in po 14 dneh je kompost pripravljen.
• Tekočo fazo lahko ločeno uporabimo pri zalivanju, pustimo v posodi, ali polijemo po klasičnem kompostnem kupu.

2.  Način

Na ta način priprava traja dva meseca.. Kup organske snovi zmešamo z EM BOKASHI ali EM ORGANO ACTIVE. Kup odvisno od vsebine vlage dovlažimo, da vsebuje 35% . Kup prekrijemo s folijo in po dveh mesecih je kompost pripravljen.

3.  Način

Tretji in najdaljši način potrebuje za pripravo komposta tri mesece. Uporabimo klasičen kompostnik, kompost pa pripravimo tako, da na vsak nanos organske snovi posujemo z EM BOKASHI ali poškropimo z EM ORGANO ACTIVE. Organska snov je v kompost spremenjena po treh mesecih, v kolikor je mogoče, lahko spodnje, že gotove plasti komposta odstranjujemo sproti.

Ko kompostiramo na domačem vrtu se izogibamo sledečih snovi:

• pasjih in mačjih iztrebkov,
• živalskih kadavrov,
• hrane obremenjene s pesticidi,
• okuženih rastlinskih ostankov.

Izogibamo se jim zaradi možnih vplivov na zdravje in zaradi kvalitete komposta. Zavedati se je potrebno, da na kvaliteto komposta vpliva na kvaliteto kompostiranih snovi!

Viri:

H. Insam and M. de Bertoldi; Microbiology of the Composting Process

T. Higa, J.F. Pfarr; Beneficial and effective microorganisms for a sustainable agriculture and enviroment