Uvod

Krogotok narave

Celoten prehranski krogotok zemlje poenostavljeno, je veriga:

Zemlja –rastline-živali-ljudje-zemlja

Dogaja se nešteto procesov spreminjanja, kjer sodeluje na tisoč različnih substanc in na milijone vrst mikroorganizmov (bakterije, glive). Človek lahko te procese podpira ali preprečuje, seveda pa lahko tudi izkorišča sebi v prid.

Kaj so mikroorganizmi?

Mikroorganizmi so (bakterije, glive, alge…), enocelični ali mnogocelični organizmi. Razen izjem so posamezni predstavniki tako majhni, da so vidni le pod mikroskopom pri več stokratni povečavi. V enem samem gramu zemlje živi tisoče do milijarde mikroorganizmov, naseljujejo pa vse od globin oceanov do atmosfere. Seveda so tudi ključni prebivalci naših teles. Mikroorganizmi so v principu baza vsega življenja, saj opravljajo ključne vloge v krogotoku snovi v naravi.

Nobenega strahu pred koristnimi mikroorganizmi, oni so še vedno naši pomočniki!

Kar pomnimo pomagajo mikroorganizmi pri:

• izdelavi sira

• izdelavi jogurta

• kuhanju piva

• izdelavi kruha

• pridobivanju kislega zelja in druge fermentirane hrane

• kuhanju vina in drugih alkoholnih pijač

Mikroorganizmi, proti katerim se borimo so največkrat patogeni, kateri so postavili na slab glas tudi ostale mikroorganizme. Kot že rečeno, niso vsi ‘slabi’, takih je izredno malo napram ostalim vrstam. Večina je nam koristnih in nas pred škodljivimi tudi ščitijo. Pri svojem vsakodnevnem delu oz. opravilih od, umivanja rok na primer pa vse do opravil pri naših poklicih mikroorganizme uničujemo oziroma ustvarjamo pogoje, ki marsikdaj bolj ustrezajo škodljivim mikroorganizmom ali pa z npr. pretiranim čiščenjem naredimo prostor za naselitev patogenih.

Če bi mikroorganizme razdelili po našem sobivanju in interakciji z njimi bi jih lahko delili na dve skupini, koristne in škodljive. Med škodljive organizme bi tako uvrstili tiste, katerih delovanje negativno vpliva na stvari v našem okolju. Sem bi lahko na splošno uvrstili vse tiste, katerih delovanje temelji na razkroju snovi in nam povzročajo težave na različnih področjih, vse od gradbeništva pa do plesnivega hlebca kruha v kuhinji. Seveda je proces razkroja povsem naraven in tudi ključen za kroženju snovi vendar pa je z našega vidika nezaželen.

Med koristne mikroorganizme sodi večina, vendar zaradi naših posegov v okolje in tudi nas same, niso vedno v večini. ‘Zdrava’ mikrobna združba ima za rezultat zdravo okolje in njegove prebivalce. Ker taki mikrobi navadno delujejo v simbiozi z višjimi organizmi, tudi nami, ali pa vsaj ne počnejo nič kar bi škodilo gostitelju ali okolju, jim je v interesu da njihov življenjski prostor skupaj z njegovimi prebivalci ostanejo zdravi, saj imajo oni sami od tega korist v obliki dostopnih hranil. Tega jim ‘bolan’ ekosistem ali življenjski prostor ne dovolita, zato v takem okolju nimajo velikih možnosti za uspevanje in le životarijo, medtem, ko njihov prostor zasedejo mikroorganizmi, ki se tam bolje počutijo.

Pomembno za razumevanje

Na tem mestu moramo paziti, da prebava in proces prehrane, ki na zemlji nastaja, poteka na zelo podoben način tudi v sistemu prebave živali in ljudi. Zemlja je v prebavnem sistemu rastlin. Pravzaprav to pomeni le to kar človek in žival potrebujeta za svoje zdravje, to od zemlje tudi pričakujemo.

Mikrobiološko stanje zemlje

Skozi onesnaževanje okolja, mineralnih gnojil, kmetijskih kemikalij in zdravil (predvsem antibiotikov) se stanje mikrobne združbe v taki zemlji z našega vidika slabša. Mineralna gnojila, kmetijske kemikalije dolgoročno ne prispevajo k ohranitvi zemeljski rodovitnosti ampak učinkujejo nasprotno. Zemlja brez pestre mikrobne združbe, ki bi podpirala rastline pri rasti in razkrajala prisotno organsko snov je, grobo rečeno, mrtva.

Kaj je EM?

EM™ je sinonim za »efektivne mikroorganizme«. EM™-tehnologija dela s temi efektivnimi organizmi. Sestavo je odkril prof. dr. Teruo Higa, profesor za vrtnarstvo na univerzi Ryukyu na japonskem otoku Okinava.

V EM™ živi skupaj nad 80 različnih vrst od aerobnih in anaerobnih mikroorganizmov v simbiozi.

Kvasovke, mlečnokislinske in fotosintetske bakterije tvorijo veliko skupino v EM™. Ti mikroorganizmi bodo uporabljeni tudi pri proizvodnji živil in so zaradi njihove sestave koristni človeka in okolje. Mikroorganizmi v EM™ niso genetsko spremenjeni.

Edinstvena mešanica nad 80 mikroorganizmov v EM™ s svojim delovanjem pozitivno vplivajo na okolje in nam lahko rešijo marsikakšen problem na bolj enostaven in ekološki način kot do sedaj uporabljene metode. V različnih okoljih se razvijajo delno popolnoma presenetljivi učinki.

Princip učinkovanja EM™

Princip fermentacije

Pri fermentaciji se pretvarjajo sladkorji do organskih kislin, plinov in/ali alkohola, s pomočjo kvasovk ali bakterij.

Organske surovine, po potrebi tudi odpadne snovi bodo obdelane v procesu fermentacije preko razkroja efektivnih mikroorganizmov. Med fermentacijo ki se odvija pod določenimi pogoji (temperatura, ponudba hrane, prevlada koristnih mikroorganizmov, okolje) nastajajo bioaktivne substance.

Efektivni mikroorganizmi proizvajajo tako energijsko bogastvo, to pomeni od drugih živih bitij lahko uporaben material, npr. organske kisline in alkohole, sladkor in aminokisline, vitamine kot tudi bioaktivne substance in antioksidante (in druge vitamine E, flavonoide, itd.) iz organskih materialov. Pri teh procesih spreminjanja ne srečamo nobenega škodljivega stranskega produkta kot amonijak ali žveplovodik.

Princip prevlade

Mikroorganizmi v preparatih EM™ so zelo številni, kar je zelo pomembno za njihovo hitro in učinkovito delovanje. Ko v okolje vnesemo EM™ mikroorganizme, smo vnesli mikrobe, ki bodo s svojimi procesi podprli obstoječo koristno, a osiromašeno združbo, medtem ko bodo škodljivi in celo patogeni mikroorganizmi prevlado lahko izgubili.

Povzetek

Fermentativni procesi bodo nadomestili gnilobne.

S pomočjo EM se vzpostavlja naravno ravnotežje potrebnih mikroorganizmov, ki premagujejo gnitje, bolezni in druge degenerativne procese.

Kaj dosegajo efektivni mikroorganizmi?

• Vzpostavijo ponovno razmerje koristnih mikroorganizmov ki podpirajo pestrost mikrobne združbe

• Izboljša strukturo tal, poživi tla preko mikroorganizmov

• Zviša kapaciteto shranjevanje vode

• Izboljša rast rastlin in živali

• Izboljša zdravje sadik

• Izboljša arome in prehransko vrednost pri sadju, zelenjavi, žitu in ostalih živalskih produktih

• Zviša donos pridelka

• Podaljša trajnost sadju in zelenjavi

• Zviša biološko vrednost komposta

• Manj gnilobe, plesni itd.

• Zmanjša oziroma odpravi težave na različnih področjih v agronomiji (muhe, patogene bakterije, plesni…)

• Izboljša bivalne pogoje v hlevu

• Pomaga pri pridobivanju kakovostne silaže

Gesla za EM tehnologijo so:

Varna, blaga vendar učinkovita, nizka cena, visoka kvaliteta in visoka produktivnost. Končni cilj EM tehnologije je ustvarjanje živahne, zdrave družbe v sobivanju in obstojem blaginje. Tehnologija s filozofijo.

 Po:

T. Higa, J.F. Pfarr; Beneficial and effective microorganisms for a sustainable agriculture and enviroment, 1994