Gnoj in gnojevka
Gnojevka se ne skorji, ne razslojuje, ne smrdi, ne požiga.
Vsaj +1 kg dušika/m³.
Večji donos zaradi boljše talne strukture in izrabe hranil.
Brez stresa za rastline, prevladajo koristni mikroorganizmi.
Več ohranjenih hranil, hitrejše nastajanje humusa.
Koristi Bokashi fermentacije v kmetijstvu in okolju
Z Bokashi fermentacijo gnoja ali gnojevke lahko ohranimo vsaj 1 kg čistega dušika na kubični meter gnojevke, odvisno od njene začetne sestave (npr. prašičja, goveja). Ključno je zmanjšanje izgub. Čeprav med skladiščenjem ne opazimo velikih razlik, se učinki Bokashi fermentacije pokažejo v sami rasti rastlin. Bokashi fermentacija omogoča, da korenine učinkovito črpajo dušik v oblikah NH4+, NO3, ter aminokosline.
Hitra humifikacija organske mase in manjši izpusti toplogrednih plinov pomenijo prihranek in manjši pritisk na okolje. Ogljik ostane vezan v tleh, saj je najpomembnejši sestavni element.
Bokashi fermentirana gnojila ne oddajajo neprijetnih vonjav in ne privlačijo mrčesa.
EM spreminja stanje gnojevke v takšni meri, da kljub slabim razmeram s kisikom sproži anaerobno fermentacijo. Ta se kaže v izboljšanju kakovosti gnojila za zemljo in rastline.
Mineralni dušik pretvori v organskega, ki vodi do izboljšane učinkovitosti rabe dušika. Izboljša življenje v tleh, nastaja manj amonijaka, manj strjevanja gnojevke in s tem bolj homogena sestava.
Pri ohranjanju lastnih virov in ideji regenerativnega kmetijstva, je poleg skrbi za zdravje živali in tal izjemno pomembno tudi pravilno ravnanje z organskimi gnojili – zlasti njihovo konzerviranje in zorenje. Negativni vpliv gnile mase na talni edafon je namreč zelo resen. Med gnitnimi procesi nastajajo snovi, ki talnemu življenju ne koristijo, temveč so zanj škodljive. Spodbujajo patogene mikroorganizme in zavirajo normalen ter učinkovit razkroj v rastlinam dostopne oblike hranil.
Sestava gnojevke in njen pomen
Dve poti ohranjanja življenja v tleh
BOKASHI fermentirana gnojevka ali gnoj je pomemben element v procesu kroženja energije na kmetiji!
Vloga mikroorganizmov in pomen humusa
Kar 80 % humusa v tleh izvira iz odmrlih mikroorganizmov. Če je v tleh prevlada koristnih mikroorganizmov, je njihova biomasa večja, kar pospešuje tvorbo humusa. EM® podpira koristno mikrobno floro – tako aerobno kot anaerobno, vključujoč bakterije in glive. Ključno vlogo ima simbioza. Zanimivo je, da se ob prisotnosti EM® celo patogene glive, kot je Fusarium, začnejo obnašati kot koristne.
Zdrava tla imajo uravnotežen mikrobiom, normalen pH, dostopna hranila, dobro strukturo, visoko vsebnost humusa ter sposobnost odzivanja na spremembe. Rastline sicer lahko preživijo brez tal, a tla brez rastlin ne – saj so rastline vir sladkorja in nosilke sončne energije v tla.
- 80% Manj vonja
- 30% Sprememba barve
- 90% Lažje mešanje
- 60% Manj strjevanja
- 15% Manj muh
- 45% Penjenje
- 30% Več dušika za rastline
S pomočjo bokashi fermentacije, ohranimo 1 kg dušika/m3, ki ostane dostopen za rastline.
potrebe po EM®
1 l EM®/1 m3
ali sprotna uporaba
1 l EM®/3 m3
V kolikor je EM® že prisoten v krmi se ta količina lahko še zmanjša.
Za doseganje zmanjšanja vonjav, je zadostna že polovična količina!
Uporaba:
Dodatek EM® Organo Active je najbolj učinkovit, če ga dodajamo sprotno z dotokom gnojevke. V primeru da ga dodajamo v že obstoječo maso gnojevke, je najučinkoviteje dodajanje z mešanjem. Največji učinek dobimo pri gnojevki z večjim deležem suhe snovi, saj je taka bolj ugodna za razmnoževanje mikroorganizmov. Pozitiven efekt na emisije neprijetnih vonjav in toplogrednih plinov ima tudi dodajane EM k živalski krmi.
Okvirna doza je 1 l/1-3 m3 EM® gnojevke, ta varira od morebitne prejšnje uporabe EM® in samih lastnosti gnojevke. Ena aplikacija zadošča za nevtralizacijo vonjav za prbl. dva tedna. V primeru, da gnojevko pričnemo tretirati ko je jama prazna je potrebna doza cca 1 l EM® / 3 m3.
Ohranite svoje vire!
Regenerativno kmetijstvo

Ohranjanje lastnih virov

Odpornost na vremenske spremembe

