Gnoj in gnojevka

EM spreminja stanje gnojevke v takšni meri, da kljub slabim razmeram s kisikom sproži anaerobno fermentacijo. Ta se kaže v izboljšanju kakovosti gnojila za zemljo in rastline.

Mineralni dušik pretvori v organskega, ki vodi do izboljšane učinkovitosti rabe dušika. Izboljša življenje v tleh, nastaja manj amonijaka, manj strjevanja gnojevke in s tem bolj homogena sestava.

Gnojevka je pomemben člen v kroženju organske snovi na kmetiji, z njo vračamo neizkoriščena hranila nazaj na njivo ali travnik. 

Gospodaren kmet lahko z njeno pravilno uporabo ohranja svoja tla rodovitna saj z njo zadosti potrebe po gnojenju in veča oz. ohranja koncentracijo humusa v tleh. 

Z nepravilno uporabo ali gnojevko slabe kvalitete pa se pojavljajo tudi problemi.

V gnojevki so raztopljeni in neraztopljeni živalski izločki, ostanki krme in voda. V povprečju izloči 1 glava velike živine 25 kg blata in 15 kg seča na dan, na govedo računamo tako 40-50 kg gnojevke. Blato vsebuje neprebavljeno krmo, produkte vrenja in gnitja, hlapne ogljikove kisline in amine. Vsebuje tudi produkte razgradnje  krvnega barvila, ostanke prebavnih sokov, hormone, odmrle celice, črevesna tkiva ter del prebavnega trakta. Poleg blata je pomembna tudi sečnina, ki je glavni končni produkt metabolizma dušika. Z mešanjem govejega blata in seča se izboljša gnojilna vrednost gnojevke. S fosforjem bogato in kalijem revno živalsko blato se pomeša s fosforjem revnim in kalijem bogatim sečem. Sestava živalskih gnojil je zelo variabilna in odvisna od intenzivnosti reje. Vsebnosti hranil v gnojilih iz govedorejskih kmetij so povezane s sestavo krme in morebitnimi dodatki k prehrani goveda. Pomemben podatek je, da je izkoristek hranil, ki jih žival zaužije okoli 10-15%, kar pomeni, da gnojevka še zmeraj vsebuje vsaj 85% prvotnih hranil (Šlamberger, 2011). Hranila se zaradi različnih procesov, tudi mikrobnih, lahko izgubljajo ali pa ostanejo nerazpoložljiva za rastline. To seveda poskušamo preprečiti.
 
Gnojevka sama močno pripomore k nastanku koreninskih mešičkov, ki so zelo pomembni za rast rastline, saj se v njih naselijo bakterije, ki živijo v sožitju z rastlino in vežejo zračni dušik, ki ga rastlina lahko izkorišča. Kombinacija EM® skupaj z organskimi gnojili pa njihovo formacijo še poveča.
Kombinacija EM® skupaj z organskimi gnojili se izkaže za najboljšo, saj ima gnojevka poleg makroelementov prisotne še mikroelemente, ki so pomembni tako za rastlinsko kot mikrobno rast.  Uporaba na gnojila na ta način se lahko obrestuje kot povečan pridelek (Seran H.T., Suthamaty N., 2013). Z gnojevko vnašamo na obdelovalne površine tudi humus in s tem izboljšujemo zemljo, vendar ob prekomerni uporabi zemljo s tem lahko tudi uničujemo. Nekatera hranila so lahko v presežku, medtem ko drugih primanjkuje. Močno gnojena travnika izkazujejo tudi manjšo pestrost na področju rastlinskih vrst, tako da živali s tako krmo ne  uživajo npr. zdravilnih rastlin ki ravno tako pozitivno vplivajo na njihovo zdravje.
 
En izmed problemov pri gnojevki so neprijetne vonjave. Dodatek EM® k gnojevki zmanjša količino hlapov N2O, NH3, hlapnih organskih spojin in toplogrednih plinov. Razen CO2 vsi ostali plini in hlapne spojine prispevajo k neprijetnemu vonju gnojevke oz. že živalskih iztrebkov samih. Dodatek EM® k prehrani živali neprijetne vonjave še dodatno preprečuje.  Pogoj za uspešno zmanjšanje emisij plinov in vonjav je zadostna količina suhe snovi! Dodatek EM® je uporaben pri živalskih iztrebkih in gnojevki od perutnine do goveda.

S pomočjo fermentacije, ohranimo 1 liter dušika /m3, ki ostane dostopen za rastline.

Prednosti uporabe:

  • Manj skorje
  • Zmanjšanje emisij neprijetnih vonjav
  • Zmanjšanje emisij amonijaka, vodikovega sulfida
  • Gnojevka se fermentira in manj škodi rastlinam
  • Zaradi manj gnilobnih procesov privablja gnojevka manj muh
  • Manjše izgube dušika in ostalih hranil
  • 80% Manj vonja
  • 30% Sprememba barve
  • 90% Lažje mešanje
  • 60% Manj strjevanja
  • 15% Manj muh
  • 45% Penjenje
  • 30% Več dušika za rastline

potrebe po EM®

1l EM® / m3

ali sprotna uporaba

1l EM® / 3m3

V kolikor je EM® že prisoten v krmi se ta količina lahko še zmanjša.

Uporaba:

Dodatek EM® je najbolj učinkovit, če ga dodajamo sprotno z dotokom gnojevke. V primeru da ga dodajamo v že obstoječo maso gnojevke, je najučinkoviteje dodajanje z mešanjem. Največji učinek dobimo pri gnojevki z večjim deležem suhe snovi, saj je taka bolj ugodna za razmnoževanje mikroorganizmov. Pozitiven efekt na emisije neprijetnih vonjav in toplogrednih plinov ima tudi dodajane EMk živalski krmi.

Okvirna doza je 1l EM® gnojevke, ta varira od morebitne prejšnje uporabe EM® in samih lastnosti gnojevke. Ena aplikacija zadošča za nevtralizacijo vonjav za prbl. dva tedna. V primeru, da gnojevko pričnemo tretirati ko je jama prazna je potrebna doza cca 1l EM® / 3 m3.

 Ohranimo svoje vire hranil.

Shopping Cart
Scroll to Top